Pojdi na vsebino

Križarke razreda Atlant

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Razred Atlant
Maršal Ustinov med plovbo
Pregled razreda
Ime: Razred Atlant
Ladjedelnica: Ladjedelnica 61 Kommunara
Uporabniki:
Predhodni: Berkut-B
Naslednji: Lider
Gradnja: 1976–1990
V uporabi: 1982–
Načrtovane ladje: 10[1]
Izdelane ladje: 3
Preklicane ladje: 6
Aktivne ladje: 2
Začetek gradnje: 1 (nedokončana)
Izgubljene ladje: 1
Splošne značilnosti
Tip: Križarka
Izpodriv:
  • 9800–10.000 ton standardno
  • 11.200–12.500 ton polno
Dolžina: 184,4 m
Širina: 20,8 m
Ugrez: 8,4 m
Pogon: Plinske turbine: GTU M21 2 x M70 potovalni turbini in 4 x M90 pospeševalne turbine, 2 potovalni parni turbini, 2 izpušna plinska kotla, 4 x M8KF plinske turbine, 2 gredi, 130.000 KM (97.000 kW)
Hitrost: 32 vozlov
Doseg: 3000 navtičnih milj (5560 km) pri 18 vozlih
Maksimalna posadka: 485 (66 častnikov)[1][2]
Senzorji in
procesni sistemi:
  • Radar: MR-800 Voshod 3D zračni iskalni dolgega dosega, MR-700 Fregat (prvi dve ladji) ali MR-710 Fregat-MA (drugi dve ladji) 3D zračni/površinski iskalni
  • Sonar: MG-332 Tigan-2T nizkofrekvenčni v trupu, Platina/Zarja-SK večfrekvenčni vlečni sonar
  • Nadzor ognja: 3R41 Volna usmerjevalni radar za sistem Fort, MPZ-301 Baza usmerjevalni radar za rakete Osa, Argument usmerjevalni radar za rakete Vulkan
Elektronsko bojevanje
in slepila:
Kolčo suita z Guržor-A in -B prestreznikom, MR-404 motilci, Bell Crown prestreznikom, Bell Push prestreznikom, 2 PK-2 raketometa vab, 12 PK-10 raketometov vab (zadnji dve ladji)
Oborožitev:
Oklep: Oplata za zaščito pred drobci
Nosilnost letal: 1 helikopter Kamov Ka-25 ali Kamov Ka-27

Razred Atlant (rusko Проект 1164 Атлант, Projekt 1164 AtlantAtlant) je razred treh raketnih križark Sovjetske in Ruske vojne mornarice. Razred je bil zasnovan kot cenejša in nejedrska alternativa križarkam razreda Orlan.[3]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Konstruiranje se je začelo 20. aprila 1972 v Severnem projektno-konstruktorskem biroju pod vodstvom glavnega konstruktorja, direktorja biroja, Aleksandra Perkova (po 1979 Valentin Mutihin). Osnovni namen ladje je uničevanje nasprotnikovih udarnih skupin letalonosilk in glavno oborožitev predstavlja šestnajst raket P-500 Bazalt. Rakete so v izstrelitvenih celicah nagnjene naprej pod kotom 8°. Ruska oznaka za ta tip ladje je Raketni Krejser[4] ali »raketna križarka (RKR)«.[5]

Križarka Moskva, oborožitev: 1) AK-130, 2) P-500 Bazalt, 3) RBU-6000, 4) AK-630, 5) S-300F, 6) Osa-MA

V Ladjedelnici 61 Kommunara v Nikolajevu, so bile med letoma 1976 in 1989 od sedmih načrtovanih zgrajene tri ladje, še ena pa je bila zgrajena deloma. Danes je Maršal Ustinov del Severne flote, Varjag pa del Tihooceanske flote. Ladji sta bili modernizirani in danes nosita rakete P-1000 Vulkan.

Ladje imajo tri nadgradnje, ki so zgrajene iz jekla in aluminija.

Na križarki Moskva je bila med Malteških srečanjem Mihaila Gorbačova in Georgea H. W. Busha (2.–3. december 1989) nastanjena sovjetska delegacija.

Enote

[uredi | uredi kodo]
Ime Gredelj položen Splavljena Predana Stanje
Moskva
(prej Slava)
5. november 1976 27. julij 1979 13. december 1982 Potopljena 14. aprila 2022 po požaru in detonaciji streliva[6][7]
Maršal Ustinov
(prej Admiral Flota Lobov)
5. oktober 1978 25. februar 1982 15. september 1986 Aktivna v Severni floti po remontu 2011–2016[8][9][10]
Varjag
(prej Červona Ukrajina)
31. julij 1979 28. avgust 1983 25. december 1989 Aktivna v Tihooceanski floti[11]
Ukrajina
(prej Komsomolec, prej Admiral Flota Lobov)
29. september 1984 11. avgust 1990 Nedokončana, čaka na razrez[12]
Oktjabrskaja Revolucija
(prej Rossija)[1]
1988 Odpovedana in razrezana 1990
Admiral Flota Sovetskovo Sojuza Gorškov[1] načrtovano 1990 Odpovedana
Varjag[1] Odpovedana
Sevastopol[1] Odpovedana

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 Ударные корабли, Том 11, часть 1, Ю.В. Апалков, Галея Принт, Санкт-Петербург, 2003
  2. »Project 1164 Atlant Krasina/Slava class Guided Missile Cruiser - Specifications«. GlobalSecurity.org. 11. julij 2011. Arhivirano iz spletišča dne 8. oktobra 2014. Pridobljeno 6. oktobra 2014.
  3. Miller, David; Miller, Chris (1986). Modern Naval Combat. London ; New York: Salamander Books. str. 150. ISBN 0-86101-231-3.
  4. Couhat 1986, str. 514.
  5. Gardiner, Chumbley & Budzbon 1995, str. 385.
  6. Lubold, Gordon (15. april 2022). »Russian Navy Ship Moskva Sunk by Ukrainian Missiles, U.S. Confirms«. The Wall Street Journal. Arhivirano iz spletišča dne 15. aprila 2022. Pridobljeno 15. aprila 2022.
  7. Sauer, Pjotr; Borger, Julian (14. april 2022). »Russia says Moskva cruiser has sunk after reported Ukrainian missile strike«. The Guardian. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. aprila 2022. Pridobljeno 14. aprila 2022.
  8. »Sea trials for Northern Fleet missile cruiser«. Arhivirano iz spletišča dne 20. novembra 2016. Pridobljeno 19. novembra 2016.
  9. »Missile cruiser Marshal Ustinov moves to Pacific Fleet«. Rusnavy.com. 24. marec 2011. Arhivirano iz spletišča dne 15. oktobra 2011. Pridobljeno 28. decembra 2011.
  10. »Refitted Slava class guided missile cruiser Marshal Ustinov to rejoin Russian Fleet in 2015«. navyrecognition.com. 16. december 2013. Arhivirano iz spletišča dne 8. oktobra 2014. Pridobljeno 6. oktobra 2014.
  11. »Project 1164 Atlant Krasina/Slava class Guided Missile Cruiser«. GlobalSecurity.org. Arhivirano iz spletišča dne 25. aprila 2007. Pridobljeno 6. oktobra 2014.
  12. »Порошенко приказал продать крейсер «Украина»«. TASS. Arhivirano iz spletišča dne 28. novembra 2018. Pridobljeno 27. novembra 2018.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]